Kako lahko spremenite akontacijo davka na dobiček?
Akontacija davka na dohodke pravnih oseb oziroma dohodke iz dejavnosti se izračuna po avtomatizmu, na podlagi lanskega poslovanja podjetja. Kaj pa, če podjetje oziroma podjetnik predvideva zmanjšan obseg poslovanja in si želi plačevati temu primerno akontacijo čez leto, da ne bi brez potrebe kreditiral države – na vračila preplačane akontacije bi namreč moral čakati do oddaje obračuna 2023, to pa je šele prihodnje leto?
To lahko spremeni. In sicer tako, da med letom vloži vlogo za spremembo višine akontacije, če upravičeno pričakuje, da bo njegova davčna osnova v tekočem davčnem obdobju nižja ali višja, in to tudi utemelji s priloženimi dokazili oziroma pojasnili.
Kakšne so spremembe pri pravilih glede zaprosil za spremembo višine akontacije omenjenega davka?
Davčni zavezanec lahko odda vlogo za medletno spremembo višine akontacij (prek DD_SprAkt), kjer oceni višino dohodkov in višino odhodkov v tekočem obdobju ter obrazloži spremembo davčne osnove. Davčni zavezanec vloži zahtevo najmanj 30 dni pred dospelostjo obroka akontacije. O zahtevi davčni organ odloči v roku 15 dni. Spremenjen je tudi rok za plačilo akontacij davka, ki je zdaj najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec, opozarja Marko Šeško, strokovni direktor pri družbi FIN Servis.
Pravila so tako rekoč enaka kot lani, saj tudi v letu 2022 pri oddaji vlog podjetja in podjetniki niso več prilagali ocenjenih davčnih obračunov za tekoče leto oziroma to ni bilo več treba.
Katera podjetja bodo zaprosila za nižjo akontacijo in zakaj se to splača?
»Podjetniki oziroma podjetja, ki pričakujejo slabši poslovni izid v letu 2023 glede na preteklo leto, se bodo verjetno odločila za spremembo akontacij davka na dohodek iz dejavnosti oziroma davka od dohodkov pravnih oseb, saj si bodo s tem izboljšali likvidnost in ne bodo po nepotrebnem financirali države,« pravi Šeško.
Zakaj nekateri pričakujejo manj dobička kot v preteklosti in bi zato plačevali nižjo akontacijo?
Razlogov za pričakovani slabši rezultat poslovanja je precej, še dodaja sogovornik, in so različni glede na dejavnosti, v katerih subjekti poslujejo. »Ocenjujemo, da bodo glavni razlogi višji vstopni stroški, torej energenti, stroški dela, surovin, stroški financiranja na eni strani in na drugi strani upad povpraševanja. To bo povzročilo pritisk na cene in s tem doseganje nižjih marž.«
Podjetja in podjetniki se spoprijemajo z zahtevnimi razmerami na trgu. Še vedno se spopadajo s pomanjkanjem delovne sile, s pritiskom na stroške dela (višino plač) zaradi inflacijskih učinkov, dviga minimalne plače in posredno z rastjo plač v javnem sektorju.
Prav tako negotovost na trgu energentov ne omogoča planiranja stroškov za več kot nekaj mesecev vnaprej.
Pri nekaterih panogah se podjetja soočajo z manjšimi naročili in pritiski na cene že od lanske jeseni.
Stroški financiranja so se v zadnjem obdobju zaradi dviga obrestnih mer močno povečali.
Cene surovin se sicer umirjajo, vendar so nekatera podjetja zaradi negotovih razmer v dobavnih verigah lani nakopičile zaloge po relativno visokih cenah.
»To je samo nekaj razlogov, zaradi katerih lahko podjetniki in podjetja utemeljeno pričakujejo slabši rezultat poslovanja in možnost izgub. Zato je zelo pomembno, da natančno spremljajo rezultate poslovanja in pravočasno ter ustrezno ukrepajo,« še končuje Marko Šeško.
VIR: Ta prispevek je bil objavljen v tematski prilogi Davki, dolgovi in terjatve, časnik Finance. Avtor članka: Tanja Smrekar
