V Evropi previdno pri vključevanju umetne inteligence v poslovanje
Kaj odkriva raziskava podjetja HLB 2024?
Podjetje HLB je že peto leto zapored pripravilo raziskavo, ki omogoča vpogled v najbolj pereča poslovna vprašanja današnjega časa. Glede na to, da umetna inteligenca obljublja močno preoblikovanje globalnega poslovnega okolja, so letos med pogovori z direktorji iz srednje velikih podjetij ugotavljali, kakšen odnos imajo do nje in kako sprejemanje te tehnologije pozitivno vpliva na njihovo konkurenčno prednost.
Evropski direktorji kljub težkemu letu ostajajo pozitivni
Inflacija in obrestne mere so se v letu 2023 izkazale za zahtevne. Cene energije so prav tako ostale visoke, medtem ko se je makroekonomska rast pričakovano upočasnila. Podjetja v letu 2024 ostajajo previdna: le 28 % direktorjev v tem letu pričakuje gospodarsko rast v primerjavi z 41 % na globalni ravni. Kljub temu se kažejo prvi znaki optimizma, saj letos dvakrat manj vprašanih (31 %) pričakuje upad svetovne gospodarske rasti, medtem ko je to lani pričakovalo kar 69 % direktorjev evropskih podjetij.
Stabilizacija oskrbe z energijo in postopen prehod na obnovljivo energijo, skupaj z bolj zmernim vremenom, sta ohranila nizko povpraševanje po energiji, kar je leta 2023 spodbudilo močnejšo gospodarsko rast od pričakovane. Skupna inflacija se je upočasnila, stopnja brezposelnosti ostaja relativno nizka, prav tako se nadaljuje normalizacija rasti plač. Zaradi teh znakov okrevanja kar 80 % evropskih direktorjev meni, da bodo njihova podjetja letos povečala prihodke. So pa ob tem veliko bolj previdni v primerjavi s svojimi kolegi iz Severne Amerike (91 %) ali LATAM (92 %).
Največje letošnje skrbi: inflacija, gospodarska negotovost in geopolitična tveganja
Zaupanje pa je zagotovo okrnjeno zaradi nenehnih in prekrivajočih se polikriz, ki še naprej vplivajo na podjetja v Evropi. Največje letošnje skrbi so inflacija (78 %), gospodarska negotovost (73 %) in geopolitična tveganja, vključno z vojno v Evropi in na Bližnjem vzhodu (71 %).
Na splošno je radar tveganja v Evropi bolj združen. Medtem ko se več kot polovica svetovnih direktorjev srečuje z najmanj 12 različnimi dejavniki tveganja, je pozornost evropskih direktorjev usmerjena na sedem dejavnikov: ekonomski (inflacija, obrestne mere, tržna negotovost in stroški virov), politični (stalni konflikti), operativni (dostop do talentov) in tehnološki (kibernetska varnost). V primerjavi z globalno skupnostjo so direktorji nekoliko manj zaskrbljeni zaradi podnebnih tveganj (47 % proti 52 %) ali sprememb regulativ (47 % proti 51 %).
Področja, ki so v ospredju: ljudje, procesi in tehnologija
Glede na nenehne izzive so evropski direktorji najbolj osredotočeni na izboljšanje operativne učinkovitosti (66 %) in sprejemanje novih tehnologij (58 %), sledita jima optimizacija stroškov in nadaljnja organska rast (51 %). Razvoj novih izdelkov in storitev očitno ni letošnja prednostna naloga. To namreč načrtuje le 44 % direktorjev v primerjavi s 53 % leta 2022.
V primerjavi z začetkom desetletja so evropski direktorji skoraj dvakrat bolj zavezani uporabi tehnologij kot vzvoda rasti. Poleg tega so za deset odstotnih točk bolj nagnjeni k vlaganju v človeški kapital kot leta 2021. Kljub temu pa se med Evropo, Severno Ameriko in Kitajsko povečuje "digitalni" razkorak. ZDA in Kitajska sta namreč od začetka tega desetletja znatno povečali naložbe v tehnološke raziskave in razvoj, zlasti v sektorju strojne opreme, medtem ko so v Evropi ravni naložb v raziskave in razvoj v zadnjih 15 letih upadale. Sektor Raziskav in razvoja na tehnološkem področju prejme petkrat manj sredstev v Evropski uniji kot v Združenih državah.
Tveganje, ki ga je vredno sprejeti: umetna inteligenca
Direktorji podjetij v Evropi so glede mednarodnega poslovnega okolja bolj konservativni kot njihovi globalni vrstniki. Vedo, da dolgoročna konkurenčnost vključuje sprejemanje nastajajočih tehnologij in ohranjanje "digitalne" miselnosti, kljub temu pa ostajajo previdni, ko je govora o izjemno ambicioznih preobrazbah.
Čeprav se jih 59 % strinja, da so prihajajoče tehnologije ključne za spodbujanje inovacij, ustvarjalnosti in produktivnosti podjetja, jih je le 39 % pripravljenih prevzeti več tveganja na tem področju. Nasprotno so direktorji v Severni Ameriki in LATAM veliko bolj pripravljeni sprejeti tako tveganja kot dobičke, ki bi jih lahko nove tehnologije prinesle njihovim podjetjem. Zdi se, da evropska podjetja umetne inteligence (UI) ne postavljajo kot takojšnjo prednostno nalogo. Namesto tega so bolj osredotočena na optimizacijo stroškov, upravljanje delovne sile in trenutne (geo)politične skrbi.
Globalno gledano so podjetja, ki se identificirajo kot inovatorji na področju umetne inteligence, letos 1,3-krat bolj prepričana o svoji sposobnosti rasti prihodkov v primerjavi s svojimi vrstniki. Prav tako je večja verjetnost, da bodo ta podjetja lansirala nove izdelke (56 %), iskala strateška zavezništva z drugimi podjetji in sodelovala s podjetniki (32 % proti 13 %), in to vse z namenom povečanja rasti in širitve poslovanja.
Na področju UI so evropski direktorji v fazi učenja
Evropski voditelji so še vedno na začetku svoje poti sprejemanja: 30 % jih še ni začelo sprejemati UI (v primerjavi z 21 % po svetu), 45 % jih še spoznava priložnosti (v primerjavi s 37 % po svetu), 15 % integrira umetno inteligenco v svoje delovanje, medtem ko 8 % optimizira in vodi na tem področju.
Večina evropskih direktorjev (41 %) se na področju UI uvršča med raziskovalce. Ti so namreč pripravljeni na uvajanje novih tehnologij, le če zanje obstaja prepričljiv poslovni primer. Drugih 38 % se uvršča med inovatorje, saj v določeni meri že uporabljajo umetno inteligenco ali pa vneto pripravljajo poslovni primer za sprejetje. V primerjavi z vsemi regijami ima Evropa tudi največji delež konservativcev, saj je 21 % evropskih direktorjev zelo previdnih ali celo nenaklonjenih uporabi umetne inteligence.
Generalno Evropejci na krivulji zrelosti umetne inteligence zaostajajo za svojimi vrstniki. V APAC, na primer, več kot 40 % podjetij trdi, da že sprejemajo orodja UI v svoj poslovni model, medtem ko je teh v Evropi le 28 %. Kot glavno oviro za sprejetje najpogosteje navajajo pomanjkanje dobrih primerov uporabe in nejasnost donosnosti naložbe, ki je potrebna (39 %). Nato sledi pomislek glede varnosti podatkov in zasebnosti (38 %), sledi pa ji pomanjkanje časa (35 %). Direktorji evropskih podjetij, ki kotirajo na borzi, so kot trenutne omejitve omenili tudi pomanjkanje ustreznih človeških veščin za digitalno preobrazbo ter zavedanje o priložnostih.
Na sledeči povezavi si lahko ogledate celotno poročilo.
