Intelektualna lastnina: kako se zaščititi pred posnemovalci?
Intelektualna lastnina predstavlja pomembnostrateško in praktično vrednost podjetja. Z njo se vaše podjetje loči od konkurence, po njej vas prepoznajo stranke in zaradi nje vam ostajajo zveste.Najbolj pogosta in nemalokrat »usodna« napaka podjetij in podjetnikov pa je, da želijo zaščititi svojo intelektualno lastnino, ko je že prepozno za prvi in bistven korak. Ta je, prepoznavanje in zaščita intelektualne lastnine v trenutku, ko ta nastane. Kajti, kot pravi strokovnjak za področje intelektualne lastnine Dejan Pretnar, ko ste enkrat uspešni, je samo vprašanje časa, kdaj vas bodo kopirali. Intelektualna lastninase odlično prodaja, ponarejanje pa je močno razširjen poslovni model. Nemalokrat se podjetja zavejo svoje intelektualne lastnine šele, ko se soočijo s težavo oziroma posnemovalcem. V tem trenutku je dokazovanje intelektualne lastnine veliko težje kot v primeru takojšnje zaščite, t.j., ob nastanku modela, znamke, avtorskega dela ali druge oblike intelektualne lastnine.
Slovenska podjetja namenijo premalo časa varstvu intelektualne lastnine. Da bi se izognili neželenemu scenariju, smo za vas na enem mestu zbrali osnovna načela, ki vam bodo v pomoč pri njenem prepoznavanju in zaščiti.
Kaj je intelektualna lastnina in katera so njena osnovna načela?
Intelektualna lastnina je vrsta lastnine, ki je produkt človeškega intelekta oziroma razuma in je ime pravnega koncepta, ki skrbi za varovanje intelektualne aktivnosti oziroma znanja. Združuje vede prava, ekonomije in managementa. Z zaščito intelektualne lastnine oziroma, ko je ta opredmetena, sme imetnik pravice tretjim osebam prepovedati njeno komercialno izkoriščanje. Te pravice se nanašajo na gospodarsko dejavnost in so teritorialno ter praviloma tudi časovno omejene. Izjema so blagovne znamke, trgovska imena in geografske označbe, katerih varstvo lahko traja neomejeno dolgo, ob pogoju nenehne uporabe.
V katero kategorijo intelektualne lastnine spada vaš izdelek?
Intelektualna lastnina je opredeljena v treh glavnih kategorijah. Prva, industrijska lastnina, ureja pravice patentov, modelov, znamk, geografskih označb in nelojalne konkurence. Avtorsko pravo pokriva avtorske in sorodne pravice, tretja kategorija, varstvo specifičnih pravic pa zajema topografijo integriranih vezij, nove rastlinske sorte in ostalo. Največ prijav pravic za intelektualno lastnino je glede na svetovno statistiko Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) za znamke, sledijo patenti, modeli in industrijski dizajn. Medtem ko avtorska pravica pripade z nastanom dela, pa je potrebno industrijsko lastnino zaščititi na Uradu RS za intelektualno lastnino ali v državah, v katerih želimo koristiti prednosti zaščite. A bodite pozorni, če želite zaščititi patent, se morate zavedati, da ob prvi prijavi začne teči tudi čas. Zato enaka prijava v drugi državi ne bo več novost, kar pa je pogoj za prijavo patenta.
Kako narediti prijavo intelektualne lastnine?
Postopki za prijavo intelektualne lastnine se razlikujejo glede na to, ali želite uveljavljati varstvo avtorskih pravic, modela, patenta ali znamke. Pogoj za pravno zavarovanje zunanjega videza izdelka je nov videz, ki na potrošnika naredi drugačen vtis kot drugi znani izdelki. Blagovna znamka je znak ali kombinacija znakov, ki omogoča razlikovanje enakega ali podobnega blaga, patent pa mora izpolnjevati načela novosti, inventivnosti in uporabljivosti. Podrobna navodila za vsako kategorijo intelektualne kategorije posebej najdete na spletnih strani Urada RS za intelektualno lastnino, potrditev avtorstva za avtorska dela pa vam omogoča Avtorska agencija Slovenije. Pri tem je potrebno upoštevati, da po izteku pravic predmet zaščite postane javna dobrina.
Neetične in nezakonite prakse, izzivi ter sodno varstvo
Tako kot v mnogih drugih industrijah, se je tudi na področju intelektualne lastnine pojavilo kar nekaj koristoljubnih praks, ki ciljajo na izkoriščanje neosveščenih posameznikov. Etično sporna praksa, na katero naletijo številne znamke in podjetja je t.i. cybersquatting. Pri tej praksi posamezniki vnaprej registrirajo spletne domene z imeni že obstoječih podjetij ali imeni njihovih znamk. Ko želi podjetje registrirati domeno na svoje ime, se od njega zahteva plačilo, ki je višje od stroška zakupa domene. Dejavnost je pogosta predvsem na Kitajskem ter v ZDA, a razširjena že po celem svetu. Kot odgovor na cybersquatting se je razvila sodna praksa kot način obrambe pred tovrstnimi zlorabami, in sicer t.i. bad faith ali slaba vera. V primeru dokaza cybersquattinga se storilcu znamka odvzame in domena prepiše na upravičenca.
Poznamo pa tudi t.i. patent trolling, kjer se ustanavljajo zasebna podjetja, katerih osnovni in edini namen ter dejavnost je kupovanje patentov od velikih korporacij, bankrotiranih podjetij in nekaterih posameznikov. Ta podjetja nato iščejo kje in na kakšen način, katero izmed podjetij krši kakšen patent, nato pa od njega zahtevajo licenčnino ali pa ga tožijo. V izogib takšnim in podobnim praksam ter tudi posnemovalcem, je poznavanje osnov intelektualne lastnine nujno, prav tako pa tudi njena takojšnja zaščita.
Za več informacij o intelektualni lastnini nam lahko pišete na info@fin-servis.si.
